 Navadni netresk
Netresk simbolizira živahnost in delavnost. Ima zelo podobne lastnosti kot aloja z nekoliko šibkejšim učinkovanjem. Prednost netreska je, da lahko preživi tudi mraz, ki seže nekaj stopinj pod ničlo.
Rimski bog Jupiter je po stari legendi podaril ljudem netresk, da bi jih varoval pred bliskanjem, grmenjem in zlemi uroki. Od kod izvira ta rastlina ni znano. Zapisi grškega naravoslovca Teofrasta v 4 stoletju pr.n.št. izpričujejo, da natresk raste na zidovih in strehah.
Rimljani so netresk sadili v lončene posode. Karel Veliki pa je ukazal, da ga morajo zasaditi na vsaki strehi. Zaradi takšnega ugleda se je najbrž razširil po vsej Evropi in tudi na Novi svet.

Pri netresku nabiramo najdebelejše liste. Iz listov iztisnemo sok, ki ga potem uporabimo za zdravljenje. Netresk se uporablja tudi v kulinariki. Na Nizozemskem liste dodajajo solatam.
Sveži listi, ki jih dodamo kopeli zdravijo in negujejo kožo. S sokom ( ali prevretkom) odstranjujemo bradavice. Z listi netreska zdravimo lažje poškodbe na koži in sicer tako, da z rezom odpremo sveže liste in sočno tkivo položimo neposrdno na kožo. Liste lahko tudi zmeljemo v kašo in naredimo obkladek. Sok kot tudi obkladki se dobro obnesejo pri manjših opeklinah, pikih žuželk, kurjih očesih...
Pri odstanjevanju kurjih očes nertesk zmehča kožo ( z listi pokrijemo za nekaj ur kurjo oko). Nogo nato namočimo v vročo vodo in skušamo oko oodstraniti. Postopek po potrebi večkrat ponovimo. Zmečkani sveži listi - obkladek pomagajo pri odpravi cist, oteklin, ki nastanejo ob udarcih. Sok se največkrat uporablja za zdravljenje bolečine v ušesih in prav zaradi te lastnosti netresk imenujemo tudi ušesnik. Poparek listov priporočajo kot čaj za zdravljenje grla, bronhitisa, pri različnih razjedah in ranah v ustih.
Vir: Velika knjiga o zeliščih – Lesley Bremeness
|